Vse več ljudi se zaveda, da je prodaja rabljenih vozil danes v porastu

Ni težko danes priti do čisto novega avta, ker avto hiše nudijo različna plačila na obroke, ki se nam zdijo dostopna. Če vsak mesec prejemamo prihodke, potem si lahko izračunamo, koliko lahko damo na mesec, da si kupimo nov avto, je pa res, da je prodaja rabljenih vozil v porastu, ravno zaradi tega, ker se po drugi strani ljudje zavedajo, koliko novi avto preplačajo in se jim to zdi neumno. Tako raje kupijo rabljen avto, ker tako ne izgubijo denarja.

Tudi sam sem bil na tem, da sem začel gledati, da je prodaja rabljenih vozil zame najboljša rešitev, priznam pa, da ko sem šel gledat avtomobile so me novi avti kar potegnili. Sploh nisem opazil kako zelo so me očarali in da sem skoraj dve uri gledal nove avtomobile. Seveda je za razumeti, saj sem moški in še kako rad vidim nove avtomobile. Vseeno pa je zame prodaja rabljenih vozil, ker si tokrat res nisem mogel privoščiti novega avta, pa če bi si še kako želel.

Ko sem nehal gledati po novih avtih, sem se počasi premikal na rabljena, vedel sem približno kaj želim imeti in en avto tudi našel. Srečen sem bil, da je avto bil lepo ohranjen in da je bil star 4 leta, cenovno pa je bil ravno prav za moj žep. Ja, prodaja rabljenih vozil je super, kupil sem lepo ohranjen avto, po mojih željah, cena je bila veliko nižja od novega, pa še malo prevoženih kilometrov je imel.

Zadovoljen sem se odpeljal domov, zame je prodaja rabljenih vozil zakon, dobiš lahko zelo lepo ohranjen avto z malo kilometri in ne starega, po ugodni ceni. Leta tako hitro minejo in nov avto je hitro star 3 leta in tako mu vrednost pade, tako da še kako pride prav prodaja rabljenih vozil, ker prihranimo kar nekaj denarja.

 

Enodnevni izlet na slap Boka

Od kar sem spremenila svoje življenje, ker sem se odločila, da bom shujšala 10 kilogramov, se je tudi moj življenjski stil spremenil, z družino smo začeli veliko hoditi po Sloveniji in tokrat je bil na vrsti slap Boka, ki ga še nihče od nas ni videl. Zvečer smo si vse pripravili, spakirali, pogledali vreme, pripravili hrano in pijačo, da se zjutraj samo oblečemo in uredimo in že gremo na pot k slapu Boka, za katerega smo samo vedeli, da je prekrasen.

Ta življenjski stil mi je bil prav všeč, ker so otroci postali bolj samostojni, bolj organizirani, veliko več smo se družili skupaj in doživeli kaj lepega, zraven pa smo poskrbeli za zdravje. Moje počutje je bilo iz dneva v dan boljše, kajti prej sem se počutila že res slabo tako fizično kot psihično. Tako nas je tokrat čakal slap Boka. Vozili smo se kar nekaj časa, cesta se je počasi vila in končno smo prispeli do parkirišča v Bovcu. Vedeli smo za pot, ker smo se prej pozanimali, kako daleč je slap Boka in kje je najboljše parkirati, da pot ni predolga. Hodili nismo veliko, smo imeli že tudi dneve, ko smo veliko več prehodili, a takrat smo videli manj, tokrat nas je slap Boka presenetil v vsej svoji lepoti. Moram reči, da je slap Boka res lep in da si ga je vredno ogledati. Od kar hodim po Sloveniji in odkrivam vse te lepote, vidim, kako lepo državo imamo in sploh nimam želje hoditi kam drugam, ker je tukaj pri nas dovolj krajev in znamenitosti, ki jih lahko odrivamo. 

Po ogledu slapa Boka smo postali lačni, ustavili smo se v gostilni v Bovcu, kjer smo se pošteno in dobro najedli, domačini tukaj so res prijazni. Bila je ura že 19h, ko smo se odpravili domov z prekrasnimi spomini slapa Boka in samega pohoda do tja.

Pergola v izdelavi

Prijatelj je kupil parcelo v bližnji okolici. Zgradil je lepo pritlično hiško z prekrasnim vrtom. Pomislil je, da bi na ta čudovit vrt pasala lepa pergola v lesu. Ker rad izdelujem stvari iz lesa in mi gradnja lesenih konstrukcij ni tuja, me je poprosil za mnenje.

Odpeljal sem se do Toneta in v senci drevesa sva popila pločevinko ohlajenega piva. Poleg sva se malo pomenila tudi o poslu. Tone me je povprašal za mnenje, kakšna pergola, bi najbolj pasala na njegov vrt, kako velika,.. Glede na to da nima prav veliko prostora v okolici, sem predlagal, da se pergolo naredi blizu hiše oziroma še bolje, da se jo nasloni na hišo. 

Ker je hiška majhna, sem mnenja, da je zelo lepo videti, če je pergola lesena. Te plastične zadeve mi niso prav všeč, saj delujejo tako plastično. Les je le les, topel, domač, kaj naj rečem lep. Vzela sva meter in malo premerila. Pod njo mora biti dovolj prostora, da bo lahko v senci tudi miza s stoli, saj je to bistvo sence. 

Ko sva vse izmerila, sva se skupaj odpravila v Bauhaus, kjer sva nakupila potreben material. Tam so zelo prijazni. Prijaznemu uslužbencu sva razložila, da bo pergola v izdelavi. Na meter nam je vse lepo razrezal in vse potrebno sva odpeljala s kombijem domov. 

Ker sem ustvarjalen in rad izrezujem les, sem se ponudil, da te dele lesa, ki bodo gledali ven, malo po rezbarim. Tone ni imel nič proti. Nastali so lepi polkrožni oboki z zaobljenim robom. Ker sama nisva mogla vsega narediti sva za pomoč poprosila še mojega brata in soseda Jureta. 

Na koncu je bila pergola končana v treh dneh. Delo je bilo opravljeno odlično. Tone je bil zelo zadovoljen, saj si ni predstavljal, da bo izpadlo tako lepo. Senca je bila prekrasna, pod njo je bilo dovolj prostora še za ležalnik in kakšno veliko rožo. Odlična stvar so pergole in če je lesena, je še toliko bolj povezana z naravo.

 

Ploščice so tiste, ki so naredile našo kopalnico za najlepši prostor v hiši

Sedaj že kar nekaj časa živimo v hiši, ki smo jo naredili in še vedno so ploščice v kopalnici najlepše v celi hiši. Takrat, ko smo gradili se prav spominjam, kako hitro sem morala izbirati med materiali. Hotela sem sodelovati in si sama izbirati, katere ploščice bomo imeli v hiši, kakšna bodo tla v hiši, okna in vrata. Ko sem se takrat pogovarjala z prijateljicami so večina rekle, da so to prepustile svojim fantom in so počakale, da se je hiša opremljala, jaz pa sem hotela biti zraven že pri tem.

Ni mi bilo enostavno, ker so me moški želeli preglasiti z svojimi dobrimi materiali, tako so oni priporočali drugačne ploščice kot pa bi si jih izbrala jaz. No, nekaj kreganja je bilo z mojim fantom, a sva se hitro pogovorila in sklenila kompromis. Tako mi je on povedal, katere ploščice so kvalitetne, jaz pa sem si potem izbrala barvo.

Na koncu, ko so bile ploščice pripeljane, da se bodo montirale, so sprva vsi gledali in se čudili zakaj sem toliko komplicirala, če pa so ploščice tako klasične zemeljske barve, brez kakšnih posebnih dodatkov. Ko je bila kopalnica končana in ploščice položene, so zasijale v svoji lepoti. Takrat so mi vsi dali prav, da je kopalnica res lepa in da te ploščice res zelo pašejo v kopalnico. 

Moja kopalnica je res elegantna, daje občutek umirjenosti, sprostitve, kar je tudi bil moj namen. Še danes rada odprem vrata kopalnice, ker še vedno sije v svoji lepoti, ploščice so zelo lepe. Vedno sem si želela lepo in veliko kopalnico, kar sem sedaj dobila. Ponosna sem na svojo izbiro, če bi še enkrat izbirala bi ploščice bile čisto iste, kot so sedaj, moj okus se ni spremenil. Uredite si dom v svojem karakterju, takrat bo vaš dom najlepši za vas, naj vas ne prepričajo drugi v druge stvari, moje ploščice bi danes bile plave, če bi poslušala druge.

 

Meni so jedilne mize, kateri del pohištva pa je vam naj pomembnejši?

Mogoče, tako hitro zveni čudno, da so mi jedilne mize nekako naj pomembnejše v domovih, pa vendarle so mi. Ne gledam iz vidika hrane, ki jo pojemo za mizo, ampak gledam iz vidika druženja. Naš domača miza pričara toliko dogodkov, spominov, ogromno stvari se odvija prav pri njej.

Radi se družimo, radi preživljamo skupne trenutke, nikoli nismo radi bili po sobah, če smo bili vsi doma, vedno se najdemo na kupu in se družimo, igramo, beremo, jemo, pijemo, otroci delajo domače naloge, za vse to so jedilne mize še kako zaslužne.

Pri nas se vedno kregamo za prostor na jedilni mizi, ker po navadi jaz kaj ustvarjam na njej, mož je na računalniku, sin dela naloge ali se igra, hčerka pa riše, tako je kmalu zmanjka prostora. Takrat, ko smo si ogledovali jedilne mize, smo izbrali največjo, ker smo vedeli, da bo vsaka manjša miza za naš dom premajhna.

Ker smo res skozi za mizo, včasih zmanjka prostora za hrano, tako sem sama odločila, da smo naredili tako, da pol jedilne mize je namenjeno hrani in to samo hrani, polovica pa drugim stvarem. Sedaj ni več kreganja, ko nekdo želi jesti in prej ni imel prostora, sedaj ga ima, kajti če je slučajno kdo prekršil pravilo, se mora tistemu, ki bo jedel umakniti.

Včasih se pošalimo, da ni tako velike jedilne mize, da je mi ne bi zasedli. Kajti čisto vedno, ko pogledaš našo mizo je zasedena, včasih sem želela, da je pospravljena, vendar sedaj sem obupala nad tem, naša miza ni pospravljena nikoli. Verjamem, da je drugo pohištvo tudi zelo pomembno v vašem domu, vendar jaz ko pomislim na dogodke, se mi vedno prikažejo, kako smo se imeli pri jedilni mizi, tako da jedilne mize so center marsikaterega doma, tukaj se ustvarja, je, bere, dogaja.  Kaj pa sedežne v dnevni? Ste mogoče z družino več tam?