Po navadi, ko si omislim da potrebujem lastnico, je nikoli ne najdem in mislim da sem brez. Tako se hitro ob prvi priložnosti odpravimo po nakup, kjer sežem po novem paketu lasnic.

Po navadi, potrebujem samo eno. Tako si dajem gor eno in isto lasnico, med tem ko druge, pa si po navadi opremim, za primer, če bi se spomnila, da bi potrebovala še eno, oziroma da bi se mi zgodilo, da bi mi v nekem primeru lahko prišla prav. Tako imam eno lasnico zataknemo v denarnici, eno na puloverju oziroma najljubši jopici in eno celo v svoji beležki med listi. Zares ne vem od kje sem se to navadila. Včasih sem tako nosila elastike za lase na zapestju, namesto zapestnice. Vendar pa me je čez čas začelo to zelo motiti, tako da načeloma si jih na zapestja ne dajem več. Zato sem tole začela obešati po ključih, saj imam te vedno s sabo. Sicer pa nikoli nimam časa si urejat frizure, če sem kje zunaj ampak nikoli ne veš, včasih pride kaj nepredvidljivega, ali pa zelo močno piha veter, ti postane vroče in takrat se ti zdi pač zazdi, da je najboljša rešitev si narediti čop ali speti lase kakorkoli drugače. Tako se mi je zgodilo ko sem mislila da bom takoj po službi šla domov, in se nisem kaj preveč uredila.

Ampak ker me je presenetil klic prijateljice in me povabila na pijačo, jaz pa je nekako nisem mogla zavrnit, saj je imela zelo tehten razlog, sem po službi, tik preden sem šla, na hitro stopila pred ogledalo, si spela lase v čop, popravila make up in šla naprej do lokacije kjer sva bile dogovorjene. Tako sem se tudi boljše počutila ker sem nekako spremenila tisti občutek, da sem prišla direktno iz službe, saj sem se vmes malce osvežila.