Ko sem bil sam še otrok, sem se vedno precej bal konjev. Te živali so mi bile takrat res zelo strašne, pa čeprav sem živel na vasi, kjer je bilo ogromno kmetij, ter mi kmečke živali niso bile tuje, niti se jih nisem bal. Vedno sem rad pomagal kakšnemu sosedu, če je moral kaj narediti z živino, ampak konjev sem se vedno izogibal. Ko pa sem postal starejši, se je to precej spremenilo. Na konje sem začel gledati čisto drugače, kajti postali so mi res zelo všeč. Lahko sem namreč ugotovil, da so to precej nežne živali, katere so zelo prijazne do ljudi. To je vodilo tako daleč, da sem se celo začel ukvarjati z jahanjem, kar mi je postal zelo ljub hobi. 

Ko pa sem imel svoje otroke, pa sem začel opažati, da imajo oni enake težave, saj so se precej bali konjev. Ker si nisem želel, da bi imeli takšne težave, sem jih začel že relativno hitro predstavljati tem živalim, ter sem videl, da so začeli precej uživati. Tedaj pa sem pomislil na jahanje za otroke. To se mi je zdela res dobra ideja, kajti na ta način bi strah pred konji pri njih čisto izginil. Zato sem jih vprašal, kaj če bi se odpravili na jahanje za otroke, torej če so pripravljeni se preizkusiti v tej aktivnosti. Sprva jih je bilo nekoliko strah, ampak po krajšem pogovoru so se strinjali.

Ko pa se je nato jahanje za otroke začelo, so v tem res zelo uživali. Seveda je bilo jahanje za otroke na začetku precej zahtevno, saj so se morali naučiti veliko reči, ampak po nekaj vaje jim je šlo zelo dobro. Danes oni delijo enako ljubezen do teh živali in pa do samega jahanja konjev, kot jaz, kar me res zelo veseli, saj menim, da je to odlična aktivnost.