Nikoli si nisem mislil, da bom nekoč razmišljal o tem, kako pomemben je na primer vodovod koper. Nekako sem bil, če se tako izrazim, razvajen, saj je pitna voda v današnjih časih že praktično nekaj standardnega, vendar se ne zavedamo, da gre za precej velik privilegij, ki ga nimajo kar vsi. No, ko sem se preselil na obalo, me je začel precej zanimati ta prej omenjeni vodovod. Sprva sem si mislil, da je pač samoumevno odpreti vodo iz pipe, ne da bi se spraševal, od kod prihaja ali koliko dela je potrebnega, da je vedno čista in pitna. A to se je spremenilo tisti dan, ko smo zaradi okvare ostali brez vode skoraj ves dan.

Najprej sem bil jezen, češ, kako je to mogoče, da nekaj tako osnovnega, kar izgine. A potem sem začel raziskovati, kaj se pravzaprav dogaja, in ugotovil, da je vodovod koper precej bolj kompleksen sistem, kot sem si mislil. Nisem namreč želel biti kar tako jezen, ne da bi vedel, kako reči sploh delujejo. V glavi sem sicer imel tisto mišljenje, da gre za nekaj enostavnega, a vseeno nisem mogel biti čisto prepričan. No, ko pa sem se začel poglabljati v to, sem spoznal, da vodovod vključuje kilometre cevi, črpališča, vodarne in ljudi, ki morajo nenehno nadzorovati kakovost vode. To torej ni samo neka voda iz pipe, temveč rezultat ogromnega dela, ki ga kot uporabniki sploh ne vidimo.

Ravno zaradi tega danes na vse skupaj gledam drugače. Ko sem se poglobil v to, kako pitna voda sploh pride do pipe in kako to deluje v Kopru, sem začel veliko bolj ceniti, da imamo na voljo tako dober vodovod koper, ki praktično neprestano oskrbuje naša stanovanja in domove s pitno in čisto vodo. To ni nuja, temveč privilegij, ki ga je treba ceniti. Od takrat bolj pazim na porabo, redno preverjam obvestila o vzdrževalnih delih in razumem, zakaj so naložbe v infrastrukturo ključne za varno prihodnost oskrbe z vodo.