Nikoli nisem bil človek, ki bi rad hodil na masaže. Zdelo se mi je, da so bolj namenjene sproščanju in razvajanju, jaz pa sem vedno iskal bolj praktične rešitve. A ko sem začel resneje trenirati tek, kolo in nekaj vadbe za moč, sem hitro začel čutiti posledice. Zategnjeni mišični pasovi, utrujene noge, bolečine v vratu. Fizioterapevt mi je brez oklevanja predlagal športna masaža.

Prvi obisk sem vzel kot eksperiment. Nisem pričakoval čudežev, a sem bil vseeno radoveden. Že po nekaj minutah športna masaža sem vedel, da je nekaj drugače. Ni šlo za nežno božanje, ampak za ciljno obravnavo mišic, ki so bile preobremenjene, vneto napete in polne vozlov. Bolelo je, ampak tisto dobro, osvobajajoče bolelo.

Po športna masaža sem se počutil lažji, kot da so mi iz telesa vzeli napetost, za katero sploh nisem vedel, da jo nosim. Naslednji dan sem šel teč brez občutka togosti in s precej večjo lahkotnostjo. Od takrat naprej je športna masaža postala stalnica, ne le rešitev po naporu, ampak del mojega treninga.

Zdaj grem redno, ne glede na to, ali me kaj boli ali ne. Ker vem, da mi pomaga pri okrevanju, preprečuje poškodbe in izboljšuje gibljivost. Športna masaža mi je pomagala, da bolje razumem svoje telo: kdaj je preobremenjeno, kdaj potrebuje počitek in kdaj globoko sprostitev.

Če sem prej mislil, da je to nepotreben strošek, danes vem, da je ena najboljših odločitev, kar sem jih sprejel za svoje telo. In vsakič, ko zapustim masažno mizo, vem, da sem naredil nekaj dobrega zase.

Zanimivo je, kako se je z redno športno masažo spremenil tudi moj odnos do počitka. Prej sem ga dojemal kot lenobo, zdaj ga razumem kot ključen del napredka. Ko poskrbiš za telo na ta način, ti vrača z večjo zmogljivostjo, manj poškodbami in predvsem z večjo lahkotnostjo v gibanju. In to je nekaj, česar ne zamenjam za nič.