Ko sem se prvič resneje lotil urejanja mojega vrta, sem bil prepričan, da je dovolj le redno kositi travo in jo zalivati. A hitro sem ugotovil, da trava ni tako enostavna, kot se mi je sprva zdelo. A že po nekaj tednih sem opazil, da moja zelenica ni ravno taka, kot sem si jo predstavljal. Tu in tam je že kar porumenela, drugje je bila redka, na določenih mestih celo suha. Zato sem končno spoznal, da bom moral narediti nekaj več.

Takrat sem kupil gnojilo za travo, saj sem bil prepričan, da bo to tisto, kar moja trava rabi. Na začetku pa vseeno nisem bil čisto prepričan, za kaj se sploh odločiti. Trgovine so bile namreč polne različnih vrst: od spomladanskih, jesenskih, dolgotrajnih in organskih gnojil. Na srečo pa mi je pri izbiri gnojila pomagal tamkajšnji vrtnar. Rekel mi je, naj kar vzamem tisti univerzalno najboljše gnojilo za travo z dolgotrajnim učinkom. To je vsebovalo dušik, fosfor in kalij, kar naj bi bilo zelo dobro. Sam sicer nisem vedel veliko o tem, vendar sem mu kar zaupal.

Že po dveh tednih pa sem lahko opazil precej veliko razliko. Trava je postala veliko bolj gosta, bolj zelena in predvsem odporna na sušo. Tako sem res videl, da je bilo gnojilo za travo odlična rešitev za mojo trato. Končno je dobila tisto barvo in polnost, ki sem si jo želel.

Zdaj gnojenje izvajam redno: spomladi za rast, poleti za ohranjanje barve in jeseni za pripravo na zimo. Sčasoma sem se naučil tudi, da pretiravanje ni dobro. Preveč gnojila lahko travo celo poškoduje, zato vedno upoštevam navodila in gnojilo enakomerno razporedim po površini (najraje s trosilnikom). Po gnojenju trato zalijem s približno 10–15 mm vode, da se granule aktivirajo in ne zažgejo listov. Pomembno pa je tudi redno zalivanje v sušnih obdobjih ter občasno prezračevanje trate za boljšo rast.