SI
Show menu

Dobrodošlica sejmu

Spoštovana ga. Tanja Strniša, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, spoštovani g. Zoran Janković, župan MOL, cenjeni g. Iztok Klenar, predsednik 57. Mednarodnega ocenjevanja vin, spoštovani gostje, dragi prijatelji, razstavljavci. 

Ljubljana  je te dni ponovno prešerno zaživela v barvah vina. Vinski sejem ima v prestolnici dolgo zgodovino, saj velja za eno najstarejših sejemskih prireditev v Sloveniji.

Prav vinski sejem, skupaj z vodilnim svetovnim ocenjevanjem vin, odličnimi slovenskimi vini in z več kot stoletno tradicijo vinske trgovine, je prinesel prestolnici že leta 1987 laskavi naziv Mesto trte in vina. 

Tudi zato smo vinskemu sejmu že včeraj izrekli dobrodošlico v samem središču mesta na Kongresnem trgu, kjer je Minister Dejan Židan predstavil letošnjo vinsko letino. Vesel in ponosen sem, da novico o najboljših vinskih okusih vinorodne Slovenije širimo prav z Gospodarskega razstavišča oziroma s prireditvijo Vino Ljubljana. Mednarodno ocenjevanje vin – Vino Ljubljana sodi namreč med deset najelitnejših ocenjevanj na svetu. Že od vsega začetka poteka pod strokovnim pokroviteljstvom treh najpomembnejših svetovnih organizacij.To so: OIV – Mednarodna organizacija za trto in vino, UIE – Mednarodna zveza enologov iz Francije ter VINOFED – Svetovna  federacija vinskih ocenjevanj.

Naj dober glas z zadnjega, 57.  mednarodnega ocenjevanja vin seže čim dlje v svet, tudi zato ker so med 358 vzorci iz 21 držav kar tri od petih nagrajenih v kategoriji Svetovni šampion prejela slovenska vina. Iskrene čestitke prav vsem dobitnikom priznanj! Nagrajena vina lanskega in letošnjega ocenjevanja si je mogoče ogledati  nekatera med njimi pa tudi poskusiti vse do sobote na 51. vinskem sejmu. 

Letos na sejmu sodeluje preko 160 vinarjev, vinogradnikov, raznih vinskih konzorcijev, distributerjev in vinotek iz Slovenije, Srbije, Makedonije, Rusije, Ukrajine, Gruzije, Italije, Španije, Francije in Indije. Vina na sejmu je seveda mogoče okušati in tudi kupiti. Vse dni poteka živahno in pestro obsejemsko dogajanje, povezano s kulinariko, spoznavanjem pristnih slovenskih žganic, kulturo pitja in prešernim druženjem. 

Priznani kuharski mojstri v obliki šova na odru, razkrivajo skrivnosti svojih avtorskih pristopov v umetnosti kulinarike.Društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi bo jutri pripravljalo svojo najljubšo jed. Sejem bodo obiskale in se pomerile v kulinaričnih spretnostih tudi znane osebnosti iz televizijskih ekranov in glasbenega sveta. Posebno zabavno dogajanje so pripravili Dolenjski vinogradniki. Priložnost zase bodo našli tudi ljubitelji koktailov in penečih vin.

Nove pristne, inovativne, samonikle slovenske žganice   humorno odkrivamo s Tonetom Fornezzijem Tofom na prvem simpoziju slovenskih pristnih žganic. Na razstavnih prostorih pa so na voljo tudi pokušine žganih pijač svetovno priznanih blagovnih znamk.

Sejem torej ponuja veliko sproščenega vzdušja, ki pa smo ga pospremili še z zanimivimi in poučnimi predavanji in okroglimi mizami, in sicer seminarji o kulturi pitja vin skozi zgodovino, o vplivu uživanja vina na zdravje človeka, o kulturni dediščini in nacionalni identiteti terana. Zanimanje zanje skušamo spodbuditi še zlasti med mladimi, tako da jim nanje omogočimo brezplačen vstop. Poskrbeli pa smo tudi za nekaj izobraževalnih vsebin za stroko. Dobrodošlico ob tej priložnosti  izrekam Slovenskemu in evropskemu redu vitezov vina, ki sta v okviru sejma organizirala svoja viteška turnirja. 

Dovolite mi, da se na koncu zahvalim partnerjema letošnje prireditve Vino Ljubljana, to sta Turizem Ljubljana ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Spoštovani vinarji in vinogradniki, seveda pa gre iskrena zahvala predvsem vam, za zaupanje, ki nam ga izkazujete s svojim sodelovanjem na 51. vinskem sejmu.  

Hvala za pozornost in prijeten večer še naprej.


Mag. Iztok Bricl, direktor Gospodarskega razstavišča
Spoštovani vinarji, visoki gostje in organizatorji,

v posebno zadovoljstvo mi je, da vas lahko ponovno pozdravim na eni najpomembnejših vinarskih prireditev v Sloveniji.

Vino in vinogradništvo imata za Slovenijo poseben pomen, vino je pomemben del naše kulture, tradicije in načina življenja ter s tem oblikuje podobo Slovenije kot vinogradniške dežele.

Vino se predstavlja na različne načine in eden pomembnejših je skozi pomen zaščitenih označb porekla. Te nam preko ene besede sporočajo kakovost, zgodovino, raznolikost, način in območje pridelave ter so ključnega pomena za prepoznavnost in zaupanje potrošnika.

Slovenija kot majhna destinacija ima na svojem ozemlju kar 47 zaščitenih proizvodov, od tega kar 17 zaščitenih označb porekla oz. geografskih označb za vina. Vsaka od njih predstavlja svoje zgodovinsko izročilo, kulturo, pridelovalne pogoje in posebnosti ter s tem kaže na raznolikost slovenskih pokrajin. Zato štejemo zaščitene označbe porekla za vinsko bogastvo, saj so izjemnega pomena za ohranjanje kulture in identitete ter jih moramo varovati in spoštovati.

Prav zato, ker zaščitene označbe porekla nosijo v sebi to zgodovinsko izročilo in sporočilo ljudi, ki tam živijo, je vsaka zaščita dragocena. Zato mi dovolite, da v zvezi s pomembnostjo zaščitenih označb porekla in aktualne situacije na simbolni ravni izpostavim slovensko zaščiteno označbo porekla vina Teran, čeprav se na današnjem dogodku predstavljajo vina iz različnih pokrajin in držav. 

Teran je izjemna posebnost kraške regije. Čeprav njegova pridelava predstavlja le 1% slovenske pridelave vina in ga na majhni Kraški planoti prideluje manj kot 800 pridelovalcev, pa ta posebnež predstavlja več kot tri četrtine pridelave vina tega območja. Tako je za Kras vinogradništvo in vinarstvo ključno za kmetijstvo, turizem in ekonomsko preživetje Kraševcev. Teran se je skozi zgodovino vedno in se še danes identificira s Krasom, značilnimi kraškimi tlemi ter podnebjem in je za to območje izjemnega pomena, saj takega vina ni možno pridelati nikjer drugje - zato je tudi zaščiteno.

Pomena in teže zaščitene označbe porekla ne določata velikost območja in obseg pridelave posameznega zaščitenega proizvoda. Za prepoznavnost območja so pomembne posebnosti, ki jih tak proizvod izkazuje, njegova povezava s tradicijo, kulturo in zgodovino. 

Vinarstvo odlikuje visoka kultura, ki se manifestira skozi najrazličnejše formalne in neformalne aktivnosti. In sestavni del kulture vinarstva je tudi spoštovanje zaščit. Ko govorimo o zaščiti Terana in Krasa, imamo v mislih varovanje vseh zaščitenih proizvodov. Zato je nedopustno posegati v veljavne zaščite, saj bi s tem posegli tudi v našo kulturo, zgodovino in identiteto.

Zato moramo tako država, ki podpira vinarje, kot vinarji sami, zaščite spoštovati in jih upoštevati, sicer njihovo sporočilo izgine in s tem zvodenijo tudi kultura, zgodovina in identiteta posameznega območja.

Spoštovani,

Slovenija se po pridelanih količinah vina seveda ne more primerjati z vinarskimi velesilami, lahko pa se s kakovostjo in raznovrstnostjo postavimo ob bok najboljšim na svetu. Zato so ključnega pomena za obstoj in nadaljnji razvoj vina in vinske kulture v Sloveniji spoštovanje posebnosti in njihovih zaščit, promocija le-teh ter osveščanje potrošnikov. K temu izjemno pripomorejo tudi tradicionalne prireditve, kot je mednarodno ocenjevanje vin in sejem VINO LJUBLJANA, kjer se lahko naša vina ter vina iz drugih držav predstavijo širšemu občinstvu, nagrajenci pa prejmejo pomembno priznanje za svoje dosežke in vložen trud.

Vsem dobitnikom priznanj v imenu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano iskreno čestitam za imenitne dosežke in hkrati vsem vinogradnikom in vinarjem želim najboljšo letino 2015.


Mag. Tanja Strniša, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano